Vsako leto se vračamo na isto mesto, ko gremo na dopust. Našli smo obmorski kraj, kjer se počutimo res dobro. Tako smo na dopustu poleti kar cel mesec. Edino nimamo sreče z iskanjem apartmajev, vedno moramo iskati novega, ker vsako leto nekaj pride, da ne moremo več rezervirati tistega iz prejšnjega leta, ravno zato pa je vse pritegnil napis, prodam hišo, ki smo ga videli.
Vsak večer smo se sprehajali po potkah ob morju in se pogovarjali. Letos pa nas je pritegnil napis, prodam hišo in nikakor nismo mogli pozabiti na to hišo. Seveda smo si je vsi želeli. Kako lepo bi bilo, če bi skupaj imeli na morju počitniško hišo. To bi bilo nekaj neverjetnega. Ko smo se pogovarjali o tej hiši, kjer je bilo napisano prodam hišo in spodaj telefonska številka, se je oče odločil, da bo poklical za ceno. To pa ravno zato, da če bo predraga, da nehamo misliti nanjo, če pa bo cena dokaj dostopna, pa lahko da bi jo tudi kupili.
Javil se je prijazni gospod in nas vse skupaj povabil na kavo, po telefonu še ni povedal cene, ker je rekel, da bi nas želel videti in da mi vidimo, kakšna je ta hiša odznotraj, predenj izvemo ceno. Ko smo prišli do tja, smo videli, da je gospod odmaknil napis, prodam hišo, zato smo bili prepričani, da jo je prodal. Vseeno smo pozvonili, ker smo bili tako dogovorjeni. Gospod je odprl vrata in nas je bil neizmerno vesel. Nič še nismo rekli in on sam je rekel, da je umaknil napis, prodam hišo, ker vem, da jo bomo kupili mi. Kar malo strašljivo je bilo to slišati, kajti mi smo se začeli šele pogovarjati o tej hiši in ne da smo bili prepričani, da jo bomo kupili.
Hiša je danes naša, še danes ne bomo nikoli pozabili, kako nas je gospod šokiral z umikom napisa, prodam hišo, ker je bil prepričan, da jo bomo kupili. Imel je prav!