Ko se danes sprašujem zakaj sem vedno želela živeti nekje na samem, dobim odgovor, da nisem želela, da sem na očeh drugih, danes so hiše v mestu grajene zelo skupaj in ljudje se ne vidijo med seboj, ker žaluzije rešijo vse. Zakaj sem jaz toliko želela na deželo in mi tega ni nihče povedal, da mi je danes žal, saj sem odmaknjena od mesta, manjka mi pridih mesta, trgovine, pošta, banka, prej sem bila navajena vse obhoditi peš, danes pa živim na podeželju in potrebujem avto.
Res če bi prej poznala ta občutek, da žaluzije lahko prinesejo popolni mir in te nobeden ne vidi, tudi če tvoja hiša stoji v glavnem mestu, kjer je polno hiš okoli, bi se sigurno odločila za hišo v mestu in poskrbela, da bi hiša imela najboljše žaluzije, tako ne bi imela pogledov drugih, bila pa bi v mestnem jedru, kjer bi mi odgovarjalo. Zato pa sedaj živim na podeželju, žaluzije na oknih nimam, ker jih ne potrebujem, saj smo na samem, če pa si že zaželim žaluzije, pa so mi dovolj zavese, ki prav tako prekrijejo poglede drugih, čeprav jih ni.
No včasih se zvečer boljše počutim če zagrnem zavese in verjetno bi tudi žaluzije uporabljala, če bi jih imela.
Je nek poseben čar živeti na podeželju, v samoti, kjer ni nikjer nobenega in na žaluzije lahko pozabite, ker jih ne potrebujete, so pa tudi pomanjkljivosti, še posebej ko smo starejši in smo še bolj odvisni od prevoza, saj je predaleč, da bi hodili peš. Mogoče pa le na svoja stara leta, grem živet v mesto in si kupim eno simpatično majhno stanovanje, ki bo imelo žaluzije, da si bom lahko kadarkoli naredila zatemnitev prostorov ali z njimi preprečila poglede drugih ljudi, žaluzije so res super, z njimi lahko živimo bolj sproščeno.