Prijatelj bo na svoji hiši menjal fasadne plošče, pa me je prosil če bi ga hotel peljati v sosednje mesto, da jih naloživa v njegov kombi. Sam zaradi zlomljene leve noge ne more voziti.
Smešno kje si je zlomil nogo, še nikdar nisem slišal, da bi si kdo na kotalkanju zlomil nogo in to ima dvojni zlom, tako strokovno je padel, ko mu je pod kotalko prišel droben kamenček in zablokiral majhna kolesca, da je poletel kot ptič in trdo pristal na tleh med zaščitno ograjo in pešpotjo po kateri se je kotalkal. Še reševalna služba je imela težave, da je prišla do mesta nesreče. Skratka, zdaj pri hoji uporablja hodulje in ne more voziti, fasadne plošče pa nujno potrebuje, saj mu čez dva dni pridejo mojstri, da jih bodo zamenjali s starimi. Kar s kolesom se odpeljem do njega, živi v sosednji ulici ter se odpraviva na pot. Sedenje v kombiju mu je delalo kar velike preglavice, njegova noga je bila čez koleno zavita v mavec, tako, da je ni mogel pokrčiti in se je celo uro, kolikor je trajala vožnja do gradbene trgovine, premetaval na sovoznikovem sedežu. Zdaj ga je še skrbelo, kdo mi bo pomagal naložiti fasadne plošče, ker on pač ne more. Pa sva zadevo kar hitro in udobno rešila. Prodajalec v trgovini z gradbenim materialom je bil celo tako prijazen, da nama je fasadne plošče kar na treh paletah s pomočjo viličarja naložil v kombi. Nalaganje je minilo hitreje, kot pa prijateljevo plačevanje računa na blagajni.
Bil je prav začuden, ko je prišel od blagajne, jaz pa sem ga naslonjen na kombi čakal in kadil cigareto. Odpre stranska vrata na kombiju, da preveri, če so fasadne plošče trdno privezane, da se ne poškodujejo med potjo ter se vidno zadovoljen spravi v kabino. In to brez besed. Ko sva prišla domov, sem kombi parkiral kar ob hiši, da bodo mojstri sproti jemali plošče, da nama ni treba jih še zdaj razlagat. Stisk roke in odkolesarim domov.